Sporočilo iz Prekmurja: "Potiskanje Romov v geta ne bo prispevalo k njihovi integraciji"

Razmere, v katerih živijo pripadnice in pripadniki romske skupnosti v Prekmurju, so pomembno drugačne od bivanjskih pogojev, v katerih živijo Romi na Dolenjskem. Čeprav so še daleč od idealnih, je Prekmurje vzor integracije romske skupnosti v družbo. Kje je iskati razloge za to, smo se pogovarjali s pripadniki romske skupnosti, brez katerih ne na državni ne na lokalni ravni ne bi smeli iskati rešitev za njihovo uspešno vključevanje v družbo. O svojih izkušnjah z Romi je za N1 Slovenija govoril tudi eden od prekmurskih županov in poznavalka položaja romske skupnosti pri nas dr. Vera Klopčič.
"Narodnostna pestrost Prekmurja, dojemljivost za drugačnost, komunikacijska odprtost tukajšnjega prostora in grajenje vezi med različnimi sloji tukajšnjega življa je Romom skozi stoletno socializacijo omogočila, da so se izvili iz tradicionalnega načina življenja ter sprejeli pravila in norme družbe za današnje uspešno sobivanje in močno vpetost v lokalni prostor," na vprašanje, kje iskati ključ uspeha za integracijo prekmurskih Romov v družbo, odgovarja Darko Rudaš.
Slednji je predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije, romski svetnik v občini Murska Sobota in prebivalec Pušče, najbolj znanega prekmurskega romskega naselja, ki se širi in v katerem se za parcele zanimajo že tudi "civili", kot pravijo Romi večinskemu prebivalstvu Slovenije. "Za parcele se ne zanimajo, ker bi bile v Pušči cenejše kot drugod, temveč ker jih ne moti sobivanje z Romi."

Tako Rudaš, ki je prepričan, da je prostorska umeščenost romskih naselij s komunalno opremljenostjo temelj, predpogoj integracije, ki omogoča ekonomsko neodvisnost, zagotavlja enake možnosti romskih otrok za vključevanje v izobraževanje ter aktivno politično participacijo romskih svetnikov v lokalnih skupnostih.
Prostorska umeščenost romskih naselij predpogoj integracije
"Vse to nam, kot posameznikom in kot skupnosti v Prekmurju, v primerjavi z Romi v jugovzhodni Sloveniji daje samozavest, da si upamo konkurirati večinskemu narodu tako kulturno, ekonomsko kot intelektualno," pojasnjuje romski svetnik, ki meni, da bo v jugovzhodni Sloveniji potrebno narediti še veliko v tej smeri. "V Sloveniji je od 107 romskih naselij le četrtina legalizirana in ta so pretežno v Prekmurju."
"Kadar obstoječih naselij ni mogoče legalizirati, je treba najti nadomestne lokacije zanje. Na Dolenjskem nekateri župani Romov preprosto nočejo v svoji občini, čeprav bi za ureditev naselij po zakonu dobili denar. Tako so bili primeri, ko je župan na vladni komisiji (zdaj je to delovna skupina, op. p.) izjavil, da v romska naselja ne bo vložil niti centa, lahko pa za denar, namenjen za izboljšanju položaja romske skupnosti, postavi visok zid okoli njihovega naselja. "Kaj od take lokalne oblasti lahko pričakujejo člani romske skupnosti," se sprašuje Rudaš.
Župan Cankove: "Mi smo ekipa, ne delamo razlike med Romi in večinskim prebivalstvom!"
V občini Cankova je tako večinskemu prebivalstvu kot približno 180 pripadnikom romske skupnosti jasno, kaj lahko pričakujejo od tamkajšnje lokalne oblasti in župana, Danila Kacijana.
"Ljudi delim zgolj na dobre in slabe, drugega razlikovanja ne poznam. V občini imamo preko javnih del zaposlenih šest Romov in vsi so zelo delovni. Če bi bilo več Slovencev tako delavnih, kot so oni, bi bila ta država veliko lepša," pove župan in pojasni, da se vsako jutro ob 7. uri zaposleni v občinski upravi, režijskem obratu in javni delavci dobijo na kavi, da bi se pogovorili o dnevnih načrtih.

"Ponovno se srečamo ob koncu delavnika, da si povemo, kaj je bilo narejeno. Mi smo ekipa, ne delamo razlik med Romi in Neromi. Če Romom pokažeš zaupanje in spoštovanje, lahko od njih pričakuješ pozitiven odziv. Če pristopaš s predsodki, ne bo šlo," ne ovinkari Kacijan. In doda, da imajo tudi na osnovni šoli zaposleno profesorico glasbe, ki je Romkinja, čistilko Romkinjo in romsko pomočnico.
"Ključno je, da se ljudem ponudi delo, saj če si 24 ur doma in gledaš v zrak, ti hodijo samo neumnosti po glavi, ne glede na poreklo."

Sami v občini, ki šteje 1850 duš, z brezposelnostjo nimajo težav. Tako večinsko prebivalstvo kot veliko Romov dela v sosednji Avstriji. Prav tako ni težav z obiskovanjem vrtca in šole.
"Ne spomnim se, da kateri od romskih otrok ne bi končal osnovne šole," pove s pogledom na dosedanjih sedem let županovanja in doda, da so se še pred dvema, tremi desetletji spopadali s težavami prav zaradi neurejenosti romskih naselij, ki so bila brez elektrike in vode. "Tega zdaj ni več. Pred kratkim je bilo tudi zadnje romsko naselje v občini, v Krašči, legalizirano."
Zavedajoč se, da je v jugovzhodni Sloveniji položaj romske skupnosti bistveno drugačen od tega v Prekmurju, svetuje: "Če Rome potiskaš v geta, za ograjo, ne moreš pričakovati, da se bodo integrirali, zato bodo Romi, če se odnos ne bo spremenil, še dolgo težava na Dolenjskem," pravi in doda, da v njihovi občini v štirih od osmih vasi Romi in drugi prebivalci živijo skupaj. "Ne ločujemo jih z ograjo."
Tako župan kot povsem zgrešeno razume tudi razmišljanja o represivnih potezah zoper Rome. "Vsak posameznik ne glede na izvor ima ime in priimek. Če naredi kaj v nasprotju z zakonodajo, ga je treba kaznovati. Napačno bi bilo za dejanja posameznika kaznovati celotno skupnost."
Prekmurski Romi z vzhoda, dolenjski s Hrvaške
Da je bilo za uspešno integracijo Romov v Prekmurju odločilno, da so "Romi in večinsko prebivalstvo ustvarili prostor za odlično sodelovanje vseh lokalnih institucij na različnih področjih; od izobraževanja, zdravstva, do kulturnih področij", je prepričana tudi dobra poznavalka romske skupnosti pri nas dr. Vera Klopčič.
Slednja pojasni, da med prekmurskimi in dolenjskimi Romi obstaja nekaj bistvenih zgodovinskih razlik. Prekmurski Romi, tako kot madžarski in gradiščanski, so prišli z vzhoda in se naselili na tromeji Avstrije, Madžarske in Slovenije, zato imajo v veliki večini podobne priimke; Baranja, Šarkezi in Horvat.

Stalno in legalno so se v Prekmurju začeli naseljevati že pred več kot sto leti, medtem ko so dolenjski Romi, ki prihajajo iz tako imenovane skupine hrvaških Romov, kar se zrcali tudi v njihovem besedišču in priimkih Brajdič, Hudorovič, Jurkovič, dolgo ohranjali potujoči način življenja. Naseljevali so se na robu gozdov in pašnikov in se v primeru sporov znotraj skupnosti preselili v druge podobne kraje.
Tudi Romi v Prekmurju so živeli v izoliranih romskih naseljih, vendar je po mnenju stroke in predstavnikov romske skupnosti "postavitev vrtca v Pušči v 60. letih prejšnjega stoletja odločilno prispevala k integraciji v družbo in nadaljnjemu izobraževanju romskih otrok".
"Danes tako tudi ne-romski starši svoje otroke vpisujejo v ta vrtec," pojasni Klopčič. In doda, da so izobraženi Romi v Prekmurju uspešno gradili in zgradili most zaupanja in sodelovanja med večino in manjšino. Zelo pomemben prispevek k temu je bila po mnenju strokovnjakinje izvolitev Darka Rudaša za romskega svetnika v občini Murska Sobota, in sicer še preden je to omogočil zakon leta 2002, saj je "s svojim delovanjem v preteklih desetletjih prispeval k izražanju zahtev in potreb romske skupnosti v javnem prostoru in iskanju skupnih rešitev za uresničevanje sprejetih obveznosti na obeh straneh".

Premiki na bolje čez noč niso mogoči
K tovrstnim ciljem že tretji mandat stremi romska svetnica v občini Lendava Nataša Horvat, ki osmo leto deluje tudi kot romska aktivatorka na Ljudski univerzi v Lendavi. Zmotimo jo ravno med delavnico, na kateri skupaj z romskimi otroki ustvarja pred nočjo čarovnic.
Horvat prihaja iz romskega naselja v Dolgi vasi, kjer živi približno 160 od skupno 273 pripadnikov romske skupnosti v lendavski občini.
Tudi sama pravi, da so se bivanjski pogoji za romsko skupnost tam začeli izboljševati pred tremi desetletji, kot je tedanji župan Jožef Kocon pristopil h komunalnemu urejanju naselja, ki pa še danes ni legalizirano, čeprav tamkajšnji prebivalci Skladu kmetijskih zemljišč, ki je lastnik zemljišča, plačujejo uporabnino, občini pa tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Bistveno k izboljšanju razmer za skupnost je pripomogla tudi postavitev večnamenskega prostora, v katerem "nudimo otrokom učno pomoč, različne delavnice, organiziramo sestanke skupnosti. V času epidemije smo tam tudi otrokom omogočali sodelovanje pri pouku preko video povezave," pojasni.
Horvat poudarja, da je pri izboljševanju položaja romske skupnosti nujno, da se na lokalni ravni v načrtovanje vključuje romske svetnike, "saj mi najbolje vemo, kaj potrebujejo Romi v posameznih okoljih".
Horvat je tudi oseba, ki jo kot romsko aktivatorko pokličejo iz šole, vrtca ali centra za socialno delo, če je treba pomagati pri reševanju težav določene družine, bodisi da otrok dlje čase ne pride v šolo ali se nabere kakšen dolg, vendar pravi, da s tem v njihovem naselju ni večjih težav. "Mogoče se kdaj težava pojavi pri družini, dveh."

"Vse vlade so težave romske skupnosti reševale s figo v žepu"
Zaradi prisotnosti romskih aktivatork Romi radi sodelujejo v aktivnostih, ki jih pripravijo preko različnih projektov Ljudske univerze Lendava, saj se na ta način počutijo bolj sproščeno.
Hkrati izvajajo projekte, kjer poskrbijo, da pride do druženja med romskimi in neromskimi otroki in tudi odraslimi, kar pripomore k premagovanju predsodkov, ki so še prisotni tudi v tem delu države.
Horvat je že skoraj dve desetletji članica vladnega telesa za reševanje romskih težav v Sloveniji, a pravi, da premika ni. "Danes se pogovarjamo o problemih, o katerih smo se pogovarjali pred desetletjem, dvema. Vse vlade so težave romske skupnosti reševale s figo v žepu," je jasna.
Tudi sama poudarja, da sta izobraženost in zaposlovanje Romov ključna za vključenost v širšo skupnost. Sama sodeluje v projektu socialne aktivacije romskih žensk. "Težko je nekoga, ki je celo življenje doma, naenkrat vključiti v delovni proces," pravi in izpostavi, da bi si želela več delodajalcev, ki bi bili pripravljeni sprejeti romske delavce.
"Čez noč ne gre, tudi pri nas so bila potrebna desetletja sodelovanja. Če se jim bodo tovrstne možnosti ponudile, bo tudi na Dolenjskem prišlo do pozitivnih premikov. Z ignoranco in izključevanjem napredka ne bo," pravi Horvat, ki poudari, da jim trenutna situacija na Dolenjskem ne gre na roko.
"Ni opravičila za to, kar se je zgodilo v Novem mestu, a napačno je zaradi tega slabo luč metati na celo skupnost. Mnogi so prestrašeni, tudi otroke je strah, kaj bo zaradi napetosti, ki so se pojavile na Dolenjskem. To vpliva na vse nas, ki se vsakodnevno trudimo za izboljšanje položaja romske skupnosti. Vzdušje ni dobro, a se je treba zavedati, da so premiki možni, če je interes in volja tako na državni ravni kot v lokalni skupnosti, pri čemer je treba denar, namenjen za izboljšanje položaja romske skupnosti, v ta namen tu porabiti."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje